ZGODOVINA

Prvi zapiski o delovanju godbe v Ricmanjih segajo v začetek prejšnjega stoletja. Dejavnost je bila večkrat prekinjena zaradi vojne.

Leta 1968 se je v društvenih prostorih v Ricmanjih zbralo nekaj domačih ljubiteljev glasbe z namenom, da obnovijo že nekaj let pozabljeno domačo godbo. Takratni društveni prostori so se nahajali v dvorani nad vaško gostilno. Z zvrhano mero dobre volje so se godbeniki s pomočjo učitelja Franca Benčine lotili vaj. Tedanja godba je štela približno 15 članov, od katerih so bili nekateri izkušeni instrumentalisti, drugi pa popolni samouki. Leta 1969 je dirigentsko vlogo prevzel Ennio Krisanowsky. Godba je v glavnem nastopala na vaških šagrah in prireditvah, ter sodelovala na raznih revijah, bodisi v Italiji kot v Sloveniji. Želja po večjih uspehih je popeljala godbo na prva tekmovanja.

Do korenite spremembe je prišlo v letu 1991. Dirigentska vloga je bila zaupana Dariju Pobegi iz Kopra, ki je takoj vnesel v skupino nove ideje in cilje. Godbo je takrat sestavljalo le 12 članov, zato je upravni odbor vložil veliko truda v glasbeno šolo. Novi učni programi in notranji pravilnik so pripomogli k številčni in kakovostni rasti ricmanjske godbe.

Leta 1993 je dirigentsko paličico sprejel Marino Marsič, ki je že od otroških let bil vesten član in učenec ricmanjske godbe. Leta 1997 se je godba z novim dirigentom ponovno prijavila na tekmovanje za pihalne orkestre v Sežani, kjer je dosegla zlato priznanje v tretji težavnostni kategoriji, ter posebno nagrado za najboljšo izvedbo obvezne skladbe.

Od tedaj se Pihalni orkester Ricmanje - Orchestra a fiati Ricmanje,kot je bil preimenovan leta 1998, redno udeležuje državnih kot mednarodnih tekmovanj.

Leta 2006 je spet prišlo do spremembe v orkestru. Po dolgih trinajstih letih uspehov je profesor Marino Marsič predal dirigentsko mesto novemu in mlademu profesorju saksofona Tomažu Nedohu iz Lokev.